POLOŽAJNE NEPRAVILNOSTI





Položajne nepravilnosti čeljusti in zobovja so lahko posledica dedne zasnove, ki jo otroci podedujejo od staršev; večkrat pa so vzrok dejavniki, ki škodljivo vplivajo na razvoj. Zato moramo biti pozorni predvsem na:
1. dojenje,
2. razvade,
3. zdravje mlečnih zob in
4. prehrano.
1. Zelo pomembno je, da so novorojenčki DOJENI čim dlje. Otroku to zagotavlja duševni in telesni razvoj in s tem tudi pravilen razvoj čeljusti in zobovja (zaradi pravilne in zadostne uporabe žvečnih mišic pri dojenju). Od tega je odvisna razvrstitev zob v pravilen lok ter pravilen odnos zgornje in spodnje čeljusti. Kadar mati otroka doji malo časa ali sploh nič, ne poteši njegovega prirojenega nagona po sesanju. Tak otrok prične iskati nadomestilo, kar vodi v razvade.

2. Med najpogostejše RAZVADE, ki povzročajo položajne nepravilnosti, sodijo: dolgotrajna uporaba dude in stekleničke, sesanje prsta ali drugih predmetov, dihanje skozi usta ter podlaganje predmetov pod obraz med spanjem.
Duda in prst pritiskata na zobe in čeljust kar povzroča zev ali odprti griz v predelu sekalcev.Ti otroci s sekalci ne morejo ali težko odgriznejo hrano. Značilno je, da vrivajo jezik med zobe, to pa nepravilnost še poslabša. Težave imajo z izgovorjavo nekaterih črk, predvsem sičnikov in šumnikov.
Dihanje skozi usta vedno povzroči zoženo zgornjo čeljust. Za te otroke je značilno vnetje dlesni in pogostejše obolevanje, kajti zrak ne gre skozi nos kjer bi se ogrel, navlažil in očistil.
Podlaganje predmetov pod obraz med spanjem (igrača, pest, odeja,...) zaradi trajnega pritiska privede do deformirane spodnje čeljusti.

3. ZDRAVI MLEČNI ZOBJE so pomembni pri razvoju otrokove čeljusti. Če morajo otroku zaradi zobne gnilobe predčasno odstraniti mlečne zobe (predvsem kočnike), sosednji zobje potujejo v vrzel in stalni zobje kasneje ne najdejo ustreznega prostora v zobnem loku.

4. Ko otroku izraste prvi mlečni kočnik, je zadnji čas, da ga začnemo navajati na žvečenje trde HRANE. Mehka in prekuhana hrana je tretji najpomembnejši dejavnik za nastanek položajnih nepravilnosti, ker čeljust ne dobi dovolj dražljajev za svoj razvoj. Posledice so ozke čeljusti in premalo prostora za razvrstitev zob v zobni lok (tesno stanje).


Svetujemo vam:
    - otroka dojite čim dlje,
    - ko bo otrok star eno leto in pol, ga odvadite uporabljati dudo in stekleničko,
    - poskusite preprečiti sesanje prstov in drugih predmetov; če otroka ne morete odvaditi sesanja prsta, mu raje ponudite dudo,
    - bodite pozorni na otrokovo dihanje (diha naj skozi nos z zaprtimi usti),
    - otrok naj med spanjem ne potiska pod obraz nobenih predmetov,
    - otroku redno in pravilno čistite zobe ; bodite pozorni na zobno gnilobo in peljite otroka pravočasno k zobozdravniku,
    - vsak dan ponudite otroku nekaj sveže in trde hrane (surovo korenje, neolupljena jabolka, poje naj kruhovo skorjo,...),
    - naučite otroka počasi in dobro prežvečiti hrano.
ZOBNA GNILOBA Glavni krivci za nastanek zobne gnilobe so bakterije v zobnih oblogah (plak) in sladkor. Obloge sestavljajo ostanki hrane, sline in bakterije. Bakterije v oblogah porabijo sladkor, izločijo pa kisline, ki vežejo kalcij in fosfor iz sklenine in zobovine. Tako trda zobna tkiva razpadejo in nastane zobna gniloba. Obloge in sladkor odstranimo s pravilno : USTNO HIGIENO in PREHRANO.

1. Z USTNO HIGIENO pričnemo že pri dojenčku, ko mu izraste prvi mlečni zob. Očistimo ga z mehko zobno ščetko. Ta naj bo oblikovana za čiščenje zob pri dojenčkih in malih otrocih: mala, z zaobljenim vrhom, ščetine pa naj bodo mehke. Po uporabi moramo ščetko dobro oprati in postaviti z aktivnim delom navzgor, da se posuši. Otroku dovolimo, da se s krtačko igra oz. da si najprej sam umije zobe, nato naj jih umijejo še starši. Čimprej ga naučimo pravilnega načina umivanja zob: s ščetko po vsaki ploskvi zoba 10x potegnemo od dlesni proti zobu. Pokrtačimo tudi dlesen, saj jo z masažo utrjujemo. Umivamo zjutraj in čez dan po obrokih ter zvečer pred spanjem. Pri ustni higieni lahko uporabimo zobno pasto ; če je otrok ne mara, umivajmo samo s ščetko in vodo. Med zobmi, kjer krtačka ne očisti oblog, si pomagajmo z zobno nitko. Z žagajočimi gibi od dlesni proti zobu očistimo vse stranske ploskve zob. Pazimo, da ne ranimo dlesni.

2. Že PRAVILNA PREHRANA in način življenja noseče žene vplivata na razvoj otrokovih zob, ki se začne v 6. tednu nosečnosti. Po rojstvu je za dojenčka najpopolnejša hrana materino mleko. Kasneje, ko mu začnemo dodajati drugo hrano, bodimo pozorni na:
- sladkor; ne dodajajmo ga v hrano in pijačo-otroku za žejo ponudimo nesladkan čaj, vodo ali sveži sadni sok,
- hrano nastrgajte ali pretlačite; ko mu zrastejo prvi kočniki, ga naučite počasi prežvečiti koščke, otroku ponudite vsak dan nekaj trde hrane,
- v času med obroki slina izpere kisline in jih nevtralizira, zato otroku ne dajajte prigrizkov med obroki. Večji vpliv na nastanek zobne gnilobe ima pogostost kot pa količina zaužitih sladkorjev.
Nekaj primerov zdrave hrane: mleko, skuta, navadni jogurt, sir, juha, meso, jajca, črn kruh, zelenjava, sveže sadje,...


V borbi proti zobni gnilobi nam uspešno pomagajo tudi: FLUORIDI in REDNI PREGLEDI PRI ZOBOZDRAVNIKU.

3. Najučinkovitejše kemično sredstvo so danes FLUORIDI. V času razvoja zoba se vgradijo v trda zobna tkiva in tako naredijo sklenino bolj odporno na kisline, hkrati pa preprečijo bakterijam tvorbo kislin.V Sloveniji jih dajemo otrokom po 6. mesecu starosti v obliki tablet.
Ko zobje izrastejo, se iz površinske plasti sklenine fluoridi počasi izplavljajo in odpornost proti gnilobi pade. To izgubo nadomeščamo :
    - z zobnimi pastami, ki vsebujejo fluoride,
    - z želiranjem v šoli ali doma,
    - s posebnimi laki, ki jih nanese zobozdravnik.

4. ZOBOZDRAVNIK nam tudi z zalitjem jamic in žlebičkov na kočnikih, kjer gniloba največkrat nastane, le-to pomaga preprečiti.
STEKLENIČNA GNILOBA To je zobna gniloba na mlečnih zobeh, ki nastane zaradi pogostega uživanja SLADKIH TEKOČIN IZ STEKLENIČKE (sladki čaj, čokolino, sok, sladko mleko, kompot,...).
Steklenička je otroku večkrat samo pomirjevalo - pri sebi jo ima ponoči, včasih pa mu tudi cel dan visi iz ust.
Tako so mlečni zobje v stalnem stiku s sladko tekočino. Bakterije v zobnih oblogah ta sladkor porabijo, izločijo pa kislino, ki povzroči razpad zob. Najprej propadejo zgornji sekalci, nato še zgornji in spodnji prvi kočniki ter zgornji drugi kočniki.

Posledice so: odlom prizadetih zob, vnetje in propad zobnega živca, bolečine in gnojne tvorbe okrog zob, neprimeren izgled, slabo grizenje, motnje pri govoru ...

Da bi pri svojem otroku to preprečili, vam svetujemo:

- otroka čimdlje dojite; če ga ne morete dojiti, naj bo v steklenički nesladkano mleko,
- za žejo mu ponudite nesladkan čaj ali vodo,
- čimprej ga navadite, da pije po žlički ali iz kozarčka,
- takoj ko izraste prvi mlečni zob, pričnite s čiščenjem zob z malo mehko krtačko. Po vsakem zobu pokrtačite desetkrat od dlesne proti zobu. Otroku pomagajte čistiti zobe do desetega leta. Tudi sami si skupaj z njim umivajte zobe.
PREHRANA S pravilno prehrano utrjujemo zdravje in preprečujemo bolezni.

Pri 7 let starem otroku v kosti še nastajajo zobne krone in korenine nekaterih stalnih zob. Za tvorbo zoba je potreben kalcij, ki ga otrok najlaže dobi z mlekom. Če samega mleka ne mara, ga poskusite nadomestiti z drugimi mlečnimi izdelki.

Otrok naj grize trdo hrano. Sem sodi sadje in zelenjava (neolupljena jabolka, surovo korenje,...čim večkrat na dan). Če bo otrok zadosti grizel, se bo čeljust razvijala in rasla in bo dovolj prostora za stalne zobe. S tem se bomo izognili pogostim tesnim stanjem in ortodontskim aparatom.

Za zobe je najslabši sladkor. Bakterije, ki živijo v zobnih oblogah, potrebujejo sladkor. Iz njega tvorijo močne kisline, ki topijo sklenino zoba. Sklenina izgublja minerale in tako na zobu, ki je kislinam izpostavljen dlje časa, nastane zobna gniloba. Vsakokrat, ko zaužijemo hrano, postane slina v ustih močno kisla in se nevarnost gnilobe poveča. Čez nekaj časa se slina vrne na normalno kislost.
Iz tega lahko sklepamo, da je pomembno, da ne jemo med posameznimi obroki.
Najnevarnejši za zobe so sladkorji, ki dolgo časa ostanejo v ustih: bonboni, lizike, pogosto pitje sladkih sokov.
HIGIENA Pri ustni higieni je zelo pomembna pravilna tehnika umivanja zob.
Umijmo svojemu otroku zobe vsak večer do 9. leta.
BOLEZNI NA MEHKIH TKIVIH Pri otrocih sta na mehkih tkivih v ustih pogosti dve spremembi:
    - vnetje dlesni - gingivitis (zaradi slabe ustne higiene)
    - afte (ne mažite jih z alkoholnim propolisom; zdravimo jih z obsevanjem z laserjem, z ozonom in s tekočinami, ki zmanjšajo bolečino)
PRVI STALNI KOČNIKI Najpomembnejši zobje v tej otrokovi starosti so prvi stalni kočniki (šestice) in sekalci.

Prvi stalni kočnik - šestica izraste na koncu vrste mlečnih zob. Pri tem noben mlečni zob ne izpade.Večina otrok ima v 1. razredu že izrasle prve stalne kočnike. To so za pravilno razmerje spodnje in zgornje čeljusti najpomembnejši zobje, zato moramo biti nanje pozorni.

Zdrave kočnike zaščitimo z zalitjem. Na grizni ploskvi zoba so jamice, iz katerih je težko očistiti ostanke hrane in tukaj najpogosteje nastane zobna gniloba . Zato jih zapremo z materialom, ki se v te jamice zlije, in ostane na zobu.

Zobna gniloba je neozdravljiva bolezen. Če je že nastala, moramo gnili del odstraniti in rano na zobu zapreti s plombo - zalivko. Da otroka ne bi bolelo, si pogosto pomagamo z lokalno anestezijo.

Zobno gnilobo nam pomagajo preprečevati fluoridi (v zobnih pastah, raztopinah za izplakovanje, želeju, laku).
Fluoridi iz laka ali paste se vgradijo v vrhnjo plast sklenine in jo naredijo bolj trdno in odporno na kisline, ki jih izločajo bakterije. S tem zmanjšamo možnost nastanka zobne gnilobe.
Fluonatril tablete predpisujemo samo rizičnim pacientom:
    - otrokom s posebnimi potrebami,
    - otrokom s sistemskimi boleznimi,
    - otrokom z veliko gnilobe na mlečnih zobeh.
SEKALCI Pri starosti od 6 do 8 let moramo biti pozorni tudi na izraščanje stalnih sekalcev.
Na tem mestu se pogosto pokažejo ortodontske nepravilnosti, kar pomeni, da:
    - so samo zobje narobe postavljeni ali
    - je nepravilen tudi odnos med spodnjo in zgornjo čeljustjo.
Pravilen položaj sekalcev je tak, da so postavljeni v ravno vrsto in da segajo zgornji sekalci čez spodnje.
V tej starosti je zdravljenje nujno samo pri dveh nepravilnostih:
    - odprti griz,
    - stranski križni griz in križni griz sekalcev
Vse ostale nepravilnosti lahko počakajo na čas, ko bo zdravljenje krajše in lažje.

Poškodbe sekalcev so najpogostejše pri 3. in 8. letih.
Vsaka poškodba zob potrebuje zdravljenje takoj! Od tega takoj je velikokrat odvisen uspeh zdravljenja in usoda zoba.
Zob je lahko :
    - omajan ali prestavljen (ga utrdimo v ambulanti)
    - zlomljen (košček zoba pobrati, dati v mleko in takoj k zobozdravniku)
    - izbit (če zob ni umazan in če to zmorete sami, dajte zob takoj nazaj v kost , sicer v mleko in k zobozdravniku)
Pri poškodbah je nujen rentgenski posnetek. Na njem vidimo celoten obseg poškodbe in se lahko odločimo za pravilen način zdravljenja.
OBISK ZOBOZDRAVNIKA = STRES Vsekakor je za otroka obisk pri zobozdravniku stres - v razponu od rahle nelagodnosti do močnega strahu.
Starši lahko otroku veliko pomagate pri premagovanju stresnih trenutkov - tudi s podporo zobozdravniku.
Zato vam priporočamo:

- Otroku čim manj razlagajte o tem kako bo pri zobozdravniku.
Če bo pripravljen na vašo "verzijo" - vašo razlago poteka, se ne bo prilagodil poteku samemu.
Zato pustite, da v ordinaciji spremenimo svedre v krtačke, sesalec v slamico, stol v raketo, otroka v pilota, da rišemo in barvamo po zobu in po nohtu in tako pomešamo realnost in domišljijo, kar otroku pomaga pri premagovanju stresa.

- Kadar vas poslušajo otroci, skušajte vedno govoriti pozitivno tudi o svojih obiskih pri zobozdravniku.
Opaža se izrazit strah pri otrocih, ki prihajajo iz zobnih ordinacij za odrasle. Otroci v čakalnicah od odraslih verjetno posrkajo njihove besede, vzdušje, strah ( saj veste, kako smo odrasli kar nekako ponosni, če nas je najbolj(!) bolelo, če so ravno meni najbolj(!) pretegnili usta in sem končno preživel nekaj hudega).

- Izogibajte se negacijam!

Ne boj se.     otrok razume    Boj se.

Ne bo te bolelo.    otrok razume    Bo te bolelo.

- Če otroka spremljate starši, mirno počakajta v čakalnici.
Vsak, tudi tisti, ki je pred vami, si želi, da se mu mirno posvetim.
Večinoma je več kot ena odrasla oseba, ki spremlja otroka, v ordinaciji moteča; zaželjeni so mirni bratci, sestrice ali prijatelji.

- Če pride otrok sam v ambulanto, ga zvečer ali zjutraj spomnite, dajte mu kartonček, na katerem je napisan datum, in kartico zdravstvenega zavarovanja.
Otrok se počuti zelo neprijetno, če nima kartice ( sam si je ne more vzeti! ).

Učiteljice zelo prijazno dovolijo, da pridejo v ambulanto dva ali trije učenci. To je idealen način in 1. razred idealen čas, da se otrok navadi sam hoditi k zobozdravniku.
Otroci so s svojimi sošolci bolj sproščeni, bolj "korajžni" in na koncu bolj zadovoljni kot tisti, ki hodijo s starši. To, da je z njimi nekdo, ki podobno čuti in misli, ki počne in zmore iste stvari kot on, v njih poraja veliko željo izkazati se, postaviti se pred sošolci. In tako sami sebi dokažejo, da to zmorejo in obvladajo.

- Starši, ki otroku obljubijo nagrado za pridno sodelovanje pri zobozdravniku, stres v otroku še povečajo.
Največja nagrada za otroka je pohvala v ordinaciji, pohvala od sošolca ali vaša, ko pride domov. Nikar ne začnite z vprašanjem "Ali je bilo hudo ? Ali te je kaj bolelo?" S tem otroku ne boste dali priložnosti, da bi pomislil na prijetne stvari, na to, da smo risali sončke na noht s svedrom, na to, da je pomagal sošolcu zavezati slinček in natočiti vodo v lonček ...
Vaša pohvala bo predpriprava na naslednji obisk pri zobozdravniku!








.